Leto 2024, vsaj druga polovica bo očitno minila v znamenju predstavitev hiperšportnikov najbolj uglednih avtomobilskih znamk. Prvo polovico leta je zaznamoval Lamborghini Temerario, sedaj pa sta v razmaku zgolj nekaj dni po več letih čakanja luč sveta uzrla kar dva težko pričakovana avtomobila z dolgo, predvsem pa ugledno tradicijo. Najprej McLaren W1, naslednik modelov P1 in F1, sedaj pa še Ferrari F80, ki med neposredne prednike uvršča modele La Ferrari, Enzo, F50, F40 in pa 288 GTO.
Od predstavitve slednjega prav letos mineva 40 let, hkrati pa 11 let mineva od predstatve zadnjega predhodnika, od katerega je F80 precej drugačen, tako oblikovno, kot tehnično. Pod motornim pokrovom se namreč skriva tehnologija, povzeta po zadnjih dognanjih serij F1 in WEC, kamor je sedaj vstopil Ferrari. To pomeni, da za pogon skrbi kombinacija bencinskega šestvaljnega turbo motorja in elektromotorja (avtomobil deluje kot polni hibrid) z 800-voltno tehnologijo - enako, kot se nahaja v dirkalniku 499p.
Še bolj kot elektromotor pa si pozornost zasluži bencinski motor. Zgolj trilitrski šestvaljnik namreč premore kar 900 konjev ali 663 kiloatov moči. To pomeni 300 konjev moči na liter delovne prostornine, rekord med serijskimi avtomobili. Sistemska motorna moč, kamor sta združena še manjši elektromotor na sprednji osi in že omenjeni elektromotor (njuna moč znaša 300 konjev) tako znaša kar 1.200 konjev ali 884 kilovatov.
S takšnimi številkami lahko bencinski motor postreže zaradi kopice naprednih tehnologij in rešitev. Tako ima avtomobil vgrajen nov sistem za nadzor klenkanja, kar pomeni, da eksplozija v valju poteka pri 20 odstotkov višjem tlaku kot pri modelu 296 GTB, ki prav tako uporablja hibridni sklop. To pa je le ena od tehnoloških rešitev, ki se jih je Ferrari prvič doslej poslužil v serijskem avtu. Tu je namreč tudi nadzor nad motornimi vrtljaji v vsaki prestavi posebej, kar zagotavlja večjo odzivnost motorja. A to je le nekaj izmed tehnoloških novosti, saj gre seznam v neskončnost.
Sicer pa motor ni zanimiv zgolj zaradi tehničnih novosti, temveč tudi zaradi postavitve. Postavljen je namreč kolikor mogoče nizko, kar pomeni, da nobena njegova komponenta ni nameščena več kot 100 milimetrov nižje od glavne gredi. Hkrati je motor za 1,3 stopinjo naprej, vse to pa bo pripomoglo k idealni razporeditvi teže ter aerodinamiki.
F80 namreč pri hitrosti 250 kilometrov na uro ustvari kar 1.050 kilogramov potiska k tlom - 460 kilogramov spredaj in 590 kilogramov. Zanj sta v največji meri odgovorna rekorden, 1.800 milimetrov dolg difuzor, ki ustvar 285 kilogramov potiska in pa zadnje krilo, ki pri enaki hitorsti ustvari 180 kilogramov potiska. Celotna masa avtomobila po zaslugi izdatne uporabe ogljikovih vlaken tako znaša 1.525 kilogramov. Avtomobil bo sicer dosegel hitrost do 350 kilometrov na uro, do 100 kilometrov na uro pa bo z mesta lahko pospešil v 2,15 sekunde.
Čeprav je F80 dvosed, pa poskuša ustvariti vtis enosedežnega dirkalnika. To med drugim počnem z rdečim voznikovim sedežem, medtem ko je sopotniku namenjen precej bolj diskreten črn sedež. Hkrati je ta sedež postavljen nekoliko bolj nazaj, kar s čimer so inženirji v relativno majhni kabini zagotovili dovolj prostora za oba potnika.
Ferrari bo model F80 izdelal v omejeni seriji - a ne tako omejeni, kot recimo pri F50. Naredili bodo namreč 799 avtomobilov, za vsakega izmed njih pa bo potrebno odšteti 3,6 milijona evrov. Mimogrede F80 je tudi prvi Ferrari, ki bo deležen sedemletnega programa vzdrževanja, s čimer želijo dokazati, za kako vzdržljiv avtomobil gre. Ob tem bodo morali kupci servis obiskati vsako leto ali na vsakih 20 tisoč prevoženih kilometrov.
F80 je tako naslednji v vrsti hibridov in šestvaljnikov med Ferrariji, kar tri različne med njimi pa si že lahko ogledati in spoznate v našem salonu, med njimi so SF90, prvi serijski Ferrari z močjo preko 1.000 konjev in pa dva 296, enega v izvedbi GTB in drugega v izvedbi GTS s pomično streho, edinega v brvi Rosso Magma pri nas.