Sredina 90. let prejšnjega stoletja je bilo obdobje, ko je na ceste prišlo manj športnih avtomobilov, kot sedaj, vendar pa so se ti avtomobilskim ljubiteljem vtisnili v spomin bolj, kot marsikateri novejši avtomobil. To so bili namreč še vedno avtomobili, ki jih je poganjala surova moč, brez elektronike, ki bi pomagala pri krmiljenju. To so bili avtomobili, ki niso dopuščali napak in ki so voznika hitro poslali v jarek, ali kam drugam. In za nekatere izmed njih bi kar težko verjeli, da bodo prihodnje leto na grbi nosili že 30 let.
Spodaj torej predstavljamo lestvico petih športnih avtomobilov, ki so leta 1995 doživeli svojo premiero. V nekaterih primerih gre recimo zgolj za različice že znanih modelov, spet pri drugih za povsem nove avtomobile. Nekateri so bili namenjeni širokim množicam kupcev (bil je to čas, ko je imela skoraj vsaka večja avtomobilska znamka v ponudbi kak športen model), spet drugi zgolj izbrancem z zadostno količino denarja pod palcem in dobrim ugledom pri vodstvu znamk, da jih je to sploh opazilo.
Najbolj znan proizvajalec športnih avtomobilov na svetu ob 50. obletnici nastanka znamke pri ustvarjanju modela, s katerim bi obeležili okrogli jubilej, hkrati pa nadomestili model F40. A uspelo jim je na spektakularen način, saj so izdelali avtomobil z V12 motorjem, ki je temeljil na motorju iz F1, ter ga pričvrstili neposredno na šasijo. Vrh vsega je bil avtomobil opremljen s snemljivo trdo streho, kar pomeni, da je bilo 349 vozil tako kabrioletov, kot kupejev.
Leta 1995 je bil F1 že dodobra uveljavljen, da ne rečemo razvpit avtomobil. Nenazadnje je že veljal za najhitrejši serijski avtomobil na svetu. A tu se še ni končalo. Britanci so namreč v čast petim dirkalnikom, ki so leta 1995 končali dirko za 24 ur Le Mansa izdelali serijo petih avtomobilov z izrazitim dirkaškim pedigrejem. Namenili so jim namreč veliko krilce iz ogljikovih vlaken, ki je izboljšalo lego na cesti, po zaslugi shujševalne diete pa težo vozila, prepoznavnega po Papaya oranžni barvi znižali na vsega 1.062 kilogramov.
Oznaka Turbo je bila pri Porscheju leta 1995 že dodobra uveljavljena. So pa tega leta inženirji v Stuttgartu model 911 Turbo dvignili na novo raven. Zaradi zahtev FIA in razreda GT2 so namreč izdelali različico modela 911 GT2. Ta je bila lažja od klasičnega Turba, prinašala enako oziroma še nekoliko večjo motorno moč, štirikolesni pogon, najbolj pa je bila prepoznavna po široki in na karoserijo privijačenih blatnikih. Izdelanih je bilo le 57 vozil, ki danes veljajo za izbrane klasike.
V prvi polovici 90. let je bil Lotus v velikih težavah, zanimanja za njihove avte pa skorajda ni bilo. Vse do septembra tega, leta, ko je na avtomobilskem salonu v Frankfurtu luč sveta uzrl Elise. Mali dvosed je resda ponudil le 1,8-litrski bencinski motor, ki pa je bil postavljen sredinsko, za voznika, 118 konjev moči (ki je skozi leta naraščala) pa je ob 725 kilogramih teže zagotavljalo obilico zabave in Lotus vrnilo na pota stare slave.
Najmanjši BMW tistega časa in rezultat štiriletnega razvoja je na sceno leta 1995 prišel skozi velika vrata. Premiero je namreč doživel v filmu James Bond: Golden Eye, šlo pa je za klasično zasnovan dvosed s pomično streho, ki je kasneje zaživel tudi kot kupe z zadkom, oblikovanim po zgledu karavanov znamke iz tega obdobja. Avtomobil je tedaj delil mnenja, danes pa gre, še posebej v izvedbi M s trdo streho za izredno cenjeno klasiko.
Lastništvo zgornjih klasikov je zanimivo tudi z vidika stroškov, saj za 30 let stara vozila v Sloveniji lastniki lahko uveljavljajo popust pri letni dajatvi za uporabo cest v višini 80 odstotkov in popust na obvezno zavarovanje v višini 90 odstotkov, hkrati pa so ob uvozu opravičeni plačila davka na motorna vozila. In če bi si želeli omisliti katerega izmed peterice vozil (ali pa tudi kakega drugega starodobnika, mladodobnika ali avtomobil, ki bi lahko postal naložba), nas le kontaktirajte na tej povezavi.
Avtomobilska industrija je vse bolj podvržena strogim zahtevam politike in okoljevarstvenikov po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov oziroma izpustov CO2. Zlati časi velikih motorjev so zato že davno za nami, saj tudi znamke kot so Mercedes-Benz in BMW nimajo več 12-valjnih motorjev, kot nekoč, pač pa je zgornja meja pri osmih valjih. Le še peščica najbolj ekskljuzivnih imen pa na drugi strani ohranja prestiž, ki ga goojijo že od nekdaj.
No, 12-valjniki vseeno še niso povsem izumrli. Pri življenju jih ohranjajo znamke, kot so Ferrari, Lamborghini ali pa Aston Martin, ki so prav v letošnjem letu predstavili svoje paradne konje v segmentu serijskih modelov. To so 12 Cilindri, Vanquish in pa Revuelto, ki se še vedno zanašajo na atmosferske 12-valjnike največjih prostornin - da znamke Bugatti niti ne omenjamo, saj so navkljub drugačnim napovedim (o elektrifikaciji) na trg poslali novega Tourbillon s 16-valjnim atmosferskim motorjem.
Ob takšni mali pomladi potovalnikov in superšportnikov ki imajo več kot 10 valjev pod motornim pokrovom smo se zato odločili narediti pregled zgodovine nekaterih (nekdaj) najbolj eminentnih avtomobilskih znamk v Evropi in njihovih največjih motorjev v serijskih modelih:
Čeprav je Bugattijev Tourbillon opremljen z največjim motorjem, ki ga je znamka uporabila v moderni dobi, pa s v preteklosti pri Bugattiju uporabljali še večje motorje. Rekorder na tem področju je model Royale oziroma Type 41 iz leta 1929, ki je bil opremljen z vrstnim osemvaljnikom prostornine kar 12,7 litra. Ta je proizvedel okroglih 300 konjev moči in avtomobil pognal do, za tiste čase, astronomske hitrosti 129 kilometrov na uro, vendar pa je bilo izdelanih le šest vozil.
Britanski avtomobilski proizvajalec si še danes drzne uporabljati velike atmosferske motorje v serijskih avtomobilih, od predstavitve največjega pa pravzaprav niti ni minilo prav dolgo časa. Predstavili so ga namreč v modelu One-77 leta 2009, res pa je, da je mesto našel v zgolj 77 primerkih omejene serije vozila. Ob tem je proizvedel 750 konjev moči in je do prihoda hiperšportnika Valkyrie veljal za najmočnejši avtomobil znamke Aston Martin.
Trikraka zvezda ima precej izkušenj s proizvodnjo 12-valjnih motorjem, vendar pa je ime njihov največji agregat v zgodovini zgolj osem valjev. Gre za motor, pod oznako M100, ki so ga v model 450SEL 6.9 vgrajevali med letoma 1975 in 1980. Omenjeni motor še danes velja za največji osemvaljnik izdelan v Evropi po drugi svetovni vojni, hkrati pa gre tudi za najšibkejši motor na lestvici. V najmočnejši izvedbi je namreč proizvedel le 290 konjev moči.
Čeprav imata obe britanski aristokratski znamki danes različne lastnike, pa sta več let skupaj razvijali nove avtomobile in motorje. Med skupnimi dosežki je tudi 6,75 litrski 12-valjnik, ki sta ga obe znamki v največjih modelih, kot sta Phantom in Mulsanne uporabljali več desetletij, skozi leta pa tudi temeljito razvijali in izpopolnjevali, pri čemer ga Rolls-Royce uporablja še danes. Bentley je sicer enako prostornino kasneje ponudil v leta 2010 predstavljenem Mulsannu, le da tokrat zgolj z osmimi valji.
Morda zanimivo, da se je na četrto mesto uvrstil bavarski BMW, ki vseeno ne spada v enako ligo vozil kot Rolls-Rpyce. A kot lastnik omenjene britanske znamke je BMW zadolžen tudi za razvoj njihovih pogonskih sklopov, tudi 6,6-litrskega 12-valjnika, ki pa je svoje mesto našel tudi v njihovi največji limuzini, modelu 760Li prejšnje generacije, ki se je trga poslovila šele leta 2022. Ob tem velja omeniti, da so pri BMW-ju razvili tudi legendarni 6,1-litrski 12-valjnik McLarna F1.
Ferrari svoj največji motor, uporabljen v serijskem avtomobilu pravzaprav uporablja še dandanes. Gre za 6,5-litrski 12-valjnik, ki izhaja iz modela 812 Competizione, kljub temu, da ni prisilno polnjen, pa lahko proizvede kar 830 konjev moči. Zato tudi ni presenetljivo, da je 12Cilindri, skupaj z 812 Superfast najmočnejši Ferrarijev serijski (cestni) avtomobil s pogonom izključno na bencin.
Tako kot Ferrari je tudi Lamborghini največji motor v svoji zgodovini predstavil v zadnjem serijskem avtomobilu z vrha ponudbe, Revueltu. Gre sicer za podoben, a še nekoliko izboljšan sklop, kot v Aventadorju, saj v zadnji izdaji z oznako L545 proizvede kar 836 konjev moči, celo nekoliko več kot 12 Cilindri, hkrati avtomobil deluje po principu priključnega hibrida, zaradi česar premore preko 1.000 konjev sistemske moči.
Zanimivo, da je Audijev največji kadarkoli izdelan motor pravzaprav 12-valjni dizel, ki je bil po vrhu vsega vgrajen v križanca in sicer v prvo generacijo modela V12. Šlo je pravzaprav za edini dizelski 12-valjnik, kadarkoli uporabljen v osebnem avtomobilu, z močjo 500 konjev pa je veljal za pravega športnika v tem segmentu, saj je do 100 kilometrov pospešil v le 5,5 sekundah. Žal gre za motor, ki je imel relativno kratko življenjsko dobo, saj se je iz ponudbe poslovil konec leta 2012, po vsega štirih letih.
Maserati skozi zgodovino nikoli ni bil poznan po 12-valjnih motorjih, večina avtomobilov je namreč uporabljala štiri valje manj. Tako tudi največji kadarkoli uporabljeni motor pravzaprav ni njihov: v modelu MC-12, ki temelji na Ferrariju Enzo so namreč uporabili Ferrarijev 12-valjnik, s tem pa so ustvarili enega najbolj prepoznavnih avtomobilov svoje zgodovine.
10-valjna zasnova je v avtomobilskem svetu sila redka, vendar pa so tako rekoč vsi avtomobil s tovrstno zasnovo postali elegendarni. To velja tudi za Porsche Carrero GT. Nesojeni dirkalnik razreda LMP je namreč pod motornim pokrovom skrival največji motor v zgodovini znamke Porsche. Omenjeni motor je Porsche sicer v osnovi razvil že davnega leta 1992 za uporabo v F1, s 612 konji moči pa Carrera GT ob pomanjkanju elektronskih pomagal še danes velja za enega najbolj surovih in brezkompromisnih avtomobilov.
Kar nekaj 12-valjnikov (ki imajo precej skupnega tudi z zgoraj navedenimi avtomobili) in še več osemvaljnikov pa lahko najdete tudi v naši ponudbi, tako za najem, kot za nakup. Celotno ponudbo vozil si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
