Nemลกka prestiลพna avtomobilska trojica, Audi, Mercedes-Benz in BMW v zadnjem obdobju napovedujejo svojo prihodnost in zdi se, da je nekoliko bolj pisana, bolj po okusu ljubiteljev bencina. Pri BMW-ju so namreฤ nedavno napovedali, da ลกe ne nameravajo ukiniti osemvaljnih bencinskih motorjev. Tako ekstremni pri Audiju sicer niso bili, a tudi tam vse bolj podaljลกujejo rok uporabe klasiฤnih motorjev. No najbolj razveseljiva pa je informacija, ki so jo predstavili pri Mercedesu.
Na nedavni tiskovni konferenci so namreฤ razkrili, da ne nameravajo ukiniti niti 8-, niti 12-valjnih motorjev. Slednjega nameravajo pri Mercedes-u ohraniti v svoji najveฤji limuzini, razredu S oziroma v najbolj prestiลพnih izvedbah, Mercedes-Maybach. Ob tem gre priฤakovati, da bodo ohranili obstojeฤ motor, podprt z dvema turbo puhaloma. Tega nenazadnje ponujajo tudi zunanjim partnerjem, konkretno podjetju Pagani.
S tem bo Mercedes, ki je bil med trojico pravzaprav najbolj naklonjen elektrifikaciji novih avtomobilov, ohranil 12-valjne motorje. Nenazadnje tudi BMW ลพe pogleduje proti koncu proizvodnje teh motorjev, namenjenih Rolls-Roycu. Vendar pa se bodo stvari vseeno zaฤele spreminjati, saj naj bi 12-valjniki zaฤeli izginjati iz trลพiลกฤ, kakrลกno je Evropa, kjer so omejitve glede izpustov CO2 stroลพje kot drugod po svetu.
Na drugi strani pa oฤitno ni omejitev za osemvaljni motor, ki je pri Mercedesu dobro razลกirjen skozi razliฤne modele, ลกe posebej tiste z oznako AMG. Ob tem velja omeniti, da ta motor Mercedes ponuja tudi Aston Martinu. V svoji modelni paleti ga tako namerava ohraniti tudi v prihodnjih generacijah ลกportnikov, zaradi ฤesar so ลพe napovedali tudi prilagoditve.
Omenjeni motor bodo pri Mercedesu namreฤ uporabili tudi na novi platformi, poimenovani AMG.EA. To sicer pomeni, da bo agregat do neke mere elektrificiran, kar pa je vseeno korak naprej ob dejstvu, da so pri Mercedesu ลพe resno razmiลกljali o popolni ukinitvi klasiฤnih motorjev. Tako pa je mogoฤe priฤakovati, da bodo V8 motorji ostali aktualni ลกe vsaj eno generacijo ali nekje do leta 2030. Pogon naj bi namreฤ zadoลกฤal standardom Euro 7.
Pri Autobrokerju smo za takลกne novice vsekakor hvaleลพni, saj so nam najmoฤnejลกi Mercedesi ลกe posebej pri srcu. Tudi zato jih imamo na zalogi kar nekaj, ki si jih lahko pridete ogledati in jih odpeljete v svojo garaลพo. Trenutno na vas ฤakata tudi dva 12-valjnika, ki imata ลกe posebej prepoznaven zvok.
ล portni terenci morda niso pravi ลกportni avtomobili. Prinaลกajo namreฤ veliko teลพo, viลกje teลพiลกฤe, pogosto tudi veฤje dimenzije, kot pravi ลกportni avtomobili, zato obiฤajno niso tako okretni kot klasiฤni ลกportni avtomobili. No, ลกe vseeno pa gre za avtomobile, v katerih se da uลพivati tudi na ovinkastih cestah, avtocestah, hkrati pa so precej bolj prostorni in poslediฤno uporabni, kot razliฤni dvosedi. V bistvu gre lahko celo za ฤisto prave druลพinske avtomobile.
Danes imajo tako posamezniki, ki hoฤejo v enem avtomobilu dobiti zmogljivosti ลกportnega avtomobila in uporabnost ลกportnega terenca veliko izbire. Pravzaprav je na trgu kar nekaj avtomobilov, katerih moฤ presega 700 konjev. Najmoฤnejลกi med serijskimi je zagotovo Tesla Model X Plaid, res pa je, da gre za elektriฤno gnan avtomobil, ki bencinskih navduลกencev navkljub eksplozivnim pospeลกkom ne bo prepriฤal.
Iz razvrstitve smo ob tem izloฤili tudi BMW-jev inลพenirski doseลพek, model XM, ki v izvedbi Red Label proizvede kar 748 konjev moฤi. 4,4-litrski osemvaljnik se namreฤ zanaลกa na pomoฤ elektromotorja. In ฤeprav znajo zanimive ลกportne terence, kot je Jeep Grand Cherokee Trackhawk s 700 konji moฤi, ponuditi tudi na drugi strani Atlantika, smo se tokrat osredotoฤili na Evropo. Predstavljamo vam torej deset najbolj ลพlahtnih ลกportnih terencev iz Evrope.
Pregled lestvice je kar pisan in zanimiv, pri ฤemer pa opaลพamo, da veฤina avtomobilov ponuja zelo podobno ali celo enako motorno zasnovo. V osnovi povsem enake motorje imajo tako recimo Audi RS Q8, Porsche Cayenne Turbo GT in pa Lamborghini Urus Performante, to je ลกtirilitrski V8 z dvema puhaloma. Enako velika osemvaljnika z dvema turbinama ponujata tudi Aston Martin in Mercedes-Benz, tudi v tem primeru pa gre pravzaprav v osnovi za povsem enake motorje.
Seveda pa je vmes tudi nekaj posebneลพev. Takลกen je ลพe na dnu lestvice. Range Rover Sport SVR je eden zadnjih avtomobilov na trgu, ki vstopni zrak v motor stiska s pomoฤjo kompresorja. Naslednji je Bentley Bentayga. Ta ponuja ลกestlitrski 12 valjni motor W konfiguracije. Gre pravzaprav za dva Volkswagnova motorja VR6, zdruลพena v enega. No, na vrhu lestvice pa se je znaลกel edini atmosferski motor, 6,5-litrski 12-valjnik znamke Ferrari. Ta se skriva pod motornim pokrovom njihovega edinega ลกportnega terenca, Purosangua.
Prav to je tudi najnovejลกa pridobitev naลกega salona. Pravzaprav kar dve, res pa je, da ลกe nista priลกla do nas, saj sta oba avtomobila ลกe v prihodu. Kljub temu pa ju je ลพe mogoฤe rezervirati. Prvega z 2.500 prevoลพenimi kilometri najdete na tej povezavi, drugega s 7.200 kilometri, ki prihaja prvi pa na tej povezavi. Vabimo pa vas, da si najbolj ลพlahten del naลกe ponudbe pogledate na tej povezavi, kjer se najde ลกe kak avto iz zgornje lestvice.
12-valjni motorji so vselej veljali za najbolj ลพlahtne v avtomobilski industriji, proizvajalec, ki jim je zvest najdlje pa velja za verjetno najbolj znano ลกportno avtomobilsko znamko na svetu. To je seveda Ferrari, ki je takลกen motor nedavno namenil tudi GT-ju po imenu 12Cilindri. Gre za 11. predstavnika druลพine dvosedov s spredaj nameลกฤenim 12-valjnikom, ki je bila ustanovljena ลพe daljnega leta 1948 s prihodom modela 166 Inter.
To je bil ฤas, ko so se pri Ferrariju, na Enzovo ลพalost, zaฤeli zavedati, da bo dirkaลกka veja podjetja teลพko preลพivela, ฤe ne bodo zaฤeli avtomobilov proizvajati in prodajati tudi za obiฤajne voznike. Leta 1948 so zato na pariลกkem salonu predstavili model 166, ki velja za prvega serijskega kupeja znamke z 12-valjnikom pod motornim pokrovom. Kljub 12 valjem je ลกlo za relativno majhen motor z zgolj dvema litroma prostornine in 66 kilovati oziroma 90 konji moฤi.
Kljub temu pa je avtomobil, ki je temeljil na dirkalnikih 125 S in 166 S in si z njima delil ลกasijo, ponujal za tiste ฤase solidne zmogljivosti, saj je njegova najviลกja hitrost znaลกala 150 kilometrov na uro. A ฤeprav je ลกlo za serijsko proizvodnjo โ avtomobili so bili seveda izdelani roฤno โ je ลกlo za izredno redek avtomobil. V dveh letih so jih izdelali le 38. Sledila sta modela 195 in 212, ki veljata za evoluciji 166 z veฤ moฤi in posodobljeno podobo.
Prva generacija Ferraijevih dvosedeลพnih potovalnikov, ki pa se je vseeno dokazovala tudi na dirkah, je svojo pot zakljuฤila leta 1952, ลพe dve leti prej pa je zaฤela nastajati druลพina vozil America. ล lo je za avtomobile, s katerimi je Ferrari ลพelel vstopiti na ameriลกki trg. Ti so oblikovno prvi dve leti po zaslugi modelov 340 in 342 temeljili na ลพe omenjenih evropskih modelih, a so imeli motorje s prostornino 4,1 litra ter poslediฤno vsaj 200 konji moฤi.
Z modeloma 375 in 410 Superamerica je prostornina narasla na 4,5 oziroma pet litrov, pri ฤemer je Ferrari uporabljal motorje inลพenirjev Gioacchino Colombo (Colombo V12) in Aurelio Lampredi (Lampredi V12). Colombovi motorji so bili nekoliko bolj zmogljivi, vrhunec pa je predstavljal petlitrski agregat v modelu 500 Superfast iz leta 1964. Ta je namreฤ proizvedel kar 400 konjev ali 294 kilovatov moฤi, avtomobil pa je poslediฤno dosegel najviลกjo hitrost kar 280 kilometrov na uro.
V tem ฤasu pa se je priฤelo tudi sodelovanje z delavnico Pininfarina kot glavnim avtomobilskim oblikovalcem. Pri oblikovanju 166 in obeh evolucij so namreฤ za videz karoserije poskrbeli v delavnicah Touring, Stabilimenti Farina (ki jo je ustanovil Carlo Farina, iz nje pa se je pod okriljem Batiste ยปPininยซ Farine razvilo podjetje Pininfarina) in Vignale.
Znotraj druลพine America je med letoma 1950 in 1966 nastalo ลกest modelov vozil, najdlje pa so izdelovali model 400 Superamerica. V veฤ razliฤnih konfiguracijah je nastalo 47 avtomobilov, sluลพil pa je tudi kot osnova ลพe omenjenemu 500 Superfast, ki je nastajal zadnji dve leti obstoja omenjene druลพine. Avtomobili, ki so nastali v tem ฤasu, danes veljajo za izredno cenjene, ฤesar se zavedajo tudi pri Ferrariju, kjer ลกe danes uporabljajo njihova imena.
V Evropi je medtem leta 1952 nastala druลพina vozil z oznako 250. Najbolj prepoznaven ฤlan je seveda model 250 GTO, ki velja za zadnjega Ferrarija, namenjenega tako uporabi v obiฤajnem prometu, kot avtomobilskemu dirkanju. Danes GTO velja za enega najbolj zaลพelenih, pa tudi najdraลพjihย klasiฤnih avtomobilov; leta 2018 je bil eden izmed 36 izdelanih primerkov prodan za takratnih 70 milijonov dolarjev.
Sicer pa je druลพina cestnih avtomobilov z oznako 250 zajemala kar 10 vozil (upoลกtevajoฤ izvedbo GTO), poleg njih pa tudi avtomobile, prvotno namenjene dirkanju, kot so 250 Monza, 250 Testa Rossa, 250 LM in tako naprej. Avtomobili, nastali skozi 12 let dolgo proizvodnjo so se tako moฤno razlikovali. ล lo je namreฤ za klasiฤne kupeje, kupeje s podaljลกano streho z oznako Berlinetta, kabriolete, imeli pa so tudi razliฤne medosne razdalje. Ta je znaลกala 2,4, 2,6 ali 2,8 metra, pri ฤemer je bila daljลกa medosna razdalja namenjena zgolj modelu Europa iz leta 1952.
Veฤini modelov pa je bila skupna ena stvar, to je bil motor inลพenirja Gioacchina Colomba. Ta je veljal za pravi inลพenirski biser, saj je bil izredno lahek, kljub temu pa zelo zmogljiv. V najmoฤnejลกi izvedbi, ki je bila na voljo v izvedbah 250 GTO in Testa Rossa je bilo namreฤ vozniku na voljo kar 300 konjev ali 221 kilovatov moฤi. Zato tudi ni preseneฤenje, da je Ferrari s slednjim kar trikrat slavil v Le Mansu.
Po koncu serije 250 so sledile velike spremembe. Ferrari je namreฤ precej poveฤal proizvodnjo novih avtomobilov, v dve druลพini velikih kupejev z 12-valjnimi motorji, ki sta bili v proizvodnji vzporedno do leta 1968 pa so uvedli kar nekaj novosti. Tako je druลพina 275, namenjena evropskim kupcem, kot prva prejela komponento, v kateri so na zadnji osi zdruลพili diferencial, polosovine in menjalnik, hkrati pa je 275 kot prvi dobil tudi neodvisno zadnje vzmetenje.
Druลพina 330 je na drugi strani prejela prilagodljivo vzmetenje, zavorni sistem z loฤeno napeljavo za sprednjo in zadnjo os ter kolutnimi zavorami na vseh ลกtirih kolesih. Hkrati so ameriลกki avtomobili znova prejeli nekoliko veฤje motorje s prostornino ลกtirih litrov in 300 konji moฤi, medtem kot so modeli 275 uporabljali 3,3-litrske motorje z moฤjo od 240 do 320 konjev oziroma 190-240 kilovatov. Sicer pa sta bili druลพini 275 in 330 zadnji primer, ko je Ferrari soฤasno izdeloval veฤ enakih modelov, loฤeno namenjenih evropskemu in ameriลกkemu trgu.
Leta 1966, torej ลกe pred koncem proizvodnje modelov 275 in 330 je namreฤ na trg priลกel model 365. To je bil avtomobil, pri katerem dirkaลกkega pedigreja praktiฤno ni bilo mogoฤe veฤ zaznati, veliko veฤ pa je bilo udobja. Hkrati je bil 365 (ime je, tradicionalno, dobil po prostornini enega valja v kubiฤnih centimetrih v 4,4-litrskem 12-valjniku) zadnji veliki kupe, ki je bil na voljo tako v konfiguraciji z dvema ali ลกtirimi sedeลพi. Kasneje so namreฤ pri Ferrariju uvedli loฤeno linijo modelov, ki jo je zaฤel Ferrari 412.
Vseeno pa model 365 sprva ลกe ni prinesel veฤjih sprememb, razen omenjenega motorja. ล lo je pravzaprav zgolj za modifikacijo modela 330, na kar je spominjala tudi zunanja podoba, zaznamovana s ลกtevilnimi oblinami, ki so zaznamovale Ferrarije prejลกnjih desetletij. Veฤje spremembe so priลกle ลกele leta 1968 ob popolni ukinitviย modelov 330 in 275, napovedal pa jih je revolucionarni model 365 GTB/4, bolj poznan pod imenom Daytona; kabriolet je nosil oznako GTS/4.
Novinec je prinesel bolj sodobno, zaลกiljeno obliko, leta 1971 pa je v skladu z ameriลกko zakonodajo kot prvi Ferrari prinesel potopne sprednje ลพaromete, kar je bil dobrodoลกel doprinos k futuristiฤno oblikovani karoseriji. Karoserije skupno 1.406 avtomobilov so za Ferrari izdelali v karoserijski delavnici Scagletti.
Ferrari z Daytono ni prinesel opaznega napredka pri zmogljivostih (najviลกja hitrost je znaลกala 280 kilometrov na uro, pospeลกek do 100 kilometrov pa je znaลกal 5,4 sekunde), zato pa se je dokazal z vzdrลพljivostjo. Dirkalniki na osnovi 365 GTB/4 so namreฤ kraljevali na 12- in 24-urnih dirkah, Dan Gurney in Brock Yates pa sta s serijskim vozilom leta 1971 zmagala na prvi izvedbi zloglasne dirke Cannonball. 4.628 kilometrov dolgo pot med New Yorkom in Los Angelesom sta prevozila v 35 urah in 54 minutah.
365 GTB/4 Daytona je pomembno zabeleลพil tudi popularno kulturo. Pojavil se je na naslovnici albuma Then & Now skupine The Carpenters iz leta 1973, leta 1976 pa se je pojavil v filmih A star is Born in The Gumball rally. V 80. letih je nato izvedbo GTS/4 v dveh uporabljal detektiv Sonny Crocket, glavni junak kultne serije Miami Vice, res pa je, da v resnici ni ลกlo za pravega Ferrarija, temveฤ zgolj repliko na osnovi Chevrolet Corvette tretje generacije. To je bil tudi razlog, da je Enzo Ferrari ลพelel avtomobil umakniti iz serije, v zameno pa je ustvarjalcem podaril model Testarossa.
365 GTB/4 je bil zadnji Ferrarijev dvosed z 12-valjnim, spredaj nameลกฤenim motorjem za skoraj ฤetrt stoletja. V skladu s takratnimi trendi je namreฤ Ferrari med letoma 1973 in 1996 v modelih 365 GT4 in Testarossa (ter evolucijskih izvedbah obeh modelov) motor namestil sredinsko, za voznika. S tem so posnemali najveฤjega konkurenta, znamko Lamborghini, ki je takลกno zasnovo uvedel v modelu Miura. No, leta 1996 je nato sledil korak k tradiciji, ko je luฤ sveta uzrl model 550 Maranello.
Leta 1996 predstavljen avtomobil danes velja za enega najboljลกih Ferrarijevih GT-jev. Ponujal je 5,5-litrski atmosferski motor (od tod tudi ime avtomobila), najveฤji do tedaj predstavljeni motor znamke, ki je ob 485 konjih (357 kilovatih) moฤi zagotovil najviลกjo hitrost 320 kilometrov na uro. Karoserija in ลกasija sta bili veฤinoma izdelani iz aluminija, avtomobil pa je bil opremljen z relativno majhnim ลกtevilom elektronskih dodatkov, kar je zagotavljajo prvinski obฤutek za volanom. Vseeno je bil na drugi strani opremljen z dodatki kot so protiblokirni zavorni sistem, sistem za nadzor zdrsa pogonskih koles in pa z delno zaporo zadnjega diferenciala.
550 in njegova evolucijska izvedba 575M sta doลพivela tudi kar nekaj posebnih razliฤic ter konceptov. Pri Ferrariju so namreฤ izdelali posebno izdajo WSR v ฤas avtomobilu s katerim so postavili veฤ svetovnih hitrostnih rekordov (med drugim tudi najviลกjo povpreฤno hitrost na razdalji 100 milj), razliฤico Barchetta z odprto streho in pa 575 Superamerica z vrtljivo pomiฤno stekleno streho. Pininfarina je ob tem predstavila koncept Ferrari Rossa, Scaglietti pa skupaj s Ferrarijem tri primerke model 550 GTZ Barchetta, s katerim so obeleลพili 90 let sodelovanja Enza Ferrarija s podjetjem Scagletti.
Sicer pa sta 550 in 575 ลกe enkrat veฤ nakazala Ferrarijevo vizijo tovrstnih vozil, ki daje prednost kupejem pred kabrioletom, ki so bili izdelani v izredno omejenem ลกtevilu. In enako tradicijo je nadaljeval tudi njun naslednik 599 GTB (Gran Turismo Berlinetta), pri katerem je bila brezstreลกna razliฤica na voljo le v omejeni seriji z oznako SA Aperta. Ne glede na karoserijsko razliฤico pa je bil 599 vselej opremljen s ลกestlitrskim atmosferskim motorjem z moฤjo 670 konjev ali 493 kilovatov, kar je zadoลกฤalo za najviลกjo hitrost 325 kilometrov na uro.
599 je hkrati pomenil uradno vrnitev Ferrarijevih GT-jev na dirkaliลกฤa. To so nakazali ลพe z izvedbo GTO, ki je postala najhitrejลกi serijski avtomobil na dirkaliลกฤu v Fioranu (prehitel je tudi Ferrari Enza, s katerim si deli motor), kasneje pa so jo nadgradili ลกe z izvedbo 599XX, namenjeno izkljuฤno za uporabo na dirkaliลกฤu. Ob tem je avtomobil po zaslugi inลพenirjev F1 prejel nadgradnjo ลพe tako optimiziranih aerodinamiฤnih dodatkov, kar mu je zagotovilo tudi rekord na slovitem Nรผrburgrignu med avtomobili, ki so temeljili na serijskih vozilih.
599 pa je pustil velik peฤat v razvoju 12-valjnikov, saj je uvedel nov motor, poznan pod imenom F140. Motor z isto oznako, a s prostornino 6,3 litra in 730 konji moฤi je namreฤ prejel tudi naslednik F12, ki je ob tem postal prvi Ferrarijev GT, opremljen izkljuฤno s samodejnim menjalnikom. Roฤni menjalnik je bil namreฤ ลพe v 599 velika redkost, zaradi ฤesar gre danes za pravo zbirateljsko (novodobno) klasiko. Takลกen menjalnik je pripomogel k hitrejลกemu pretikanju, bil pa je le ena od ลกtevilnih tehnoloลกkih novosti, ki jih je F12 predstavil.
ล asija in karoserija, razviti skupaj s Scagliettijem sta prinesla 20 odstotkov veฤjo trdnost in 70 kilogramov niลพjo teลพo v primerjavi s predhodnikom, pa tudi 25 milimetrov niลพje teลพiลกฤe. Ob tem je avtomobil prejel novo prilagodljivo vzmetenje z magnetnimi delci v amortizerju, kompozitne zavorne kolute, elektronsko zaporo diferenciala, nov sistem ESP in pa sistem za nadzor stabilnosti, povzet po dirkalniku F1. Tam so si inลพenirji sposodili tudi stikalo za nadzor voznih programov, nameลกฤen na volanskem obroฤu.
Tudi F12berlinetta je bil po zaslugi optimizirane aerodinamike in ลพe navedenih elementov povsem pripravljen za uporabo na dirkaliลกฤu. V Fioranu je bil ลกe sekundo hitrejลกi kot 599, ta ฤas pa so za dodatno sekundo pri Ferrariju nadgradili z izvedbo F12TDF, predstavljeno leta 2015. Oba avtomobila sta sicer imela enako najviลกjo konฤno hitrost, to je 340 kilometrov na uro, kar velja tudi za njunega naslednika, 812 Superfast.
Ferrarijev zadnji GT pred lansko predstavitvijo modela 12Cilindri je postal prvi Ferrari v tem segmentu, za katerega so obliko pripravili v Ferrarijevem lastnem oblikovalskem centru. Prinesel je oblikovno evolucijo v primerjavi z modelom F12, vkljuฤno z vsemi izboljลกanimi na podroฤju tehnike in aerodinamike. Tako je ohranil sistem za usmerjanje zraka iz motornega pokrova skozi blatnike, kar je pomagalo k boljลกi legi vozila na cesti โ sistem, edinstven za Ferrari.
Motor, ลกe vedno sklop z oznako F140 je dobil dodatna dva decilitra delovne prostornine, moฤ pa se je poveฤala na okroglih 800 konjev ali 588 kilovatov v izvedbah Superfast in GTS. V izvedbi Competizione je bila moฤnejลกa ลกe za dodatnih 30 konjev, gre pa za pogonski sklop, kakrลกnega je (ob nekaj manjลกih modifikacijah) prejel 12Cilindri.
Izvedba GTS je ob tem pomenila velik preobrat. ล lo je namreฤ za prvi Ferrarijev GT z 12-valjnikom po veฤ kot pol stoletja, ki je bil serijsko na voljo v razliฤici brez strehe. Vsi nasledniki, vkljuฤno z druลพino vozil BB in Testarossa, namreฤ te opcije niso ponujali, oziroma zgolj v izjemno omejenih serijah. Izjema je bil le Ferrari F50, ki je bil na voljo kot kupe s trdo snemljivo streho, tudi njegova proizvodnja pa je bila omejena na le 349 vozil.
12Cilindri, predstavljen lansko poletje, tako za seboj prinaลกa izjemno bogato tradicijo, polno legend in mejnikov za Ferrari. To nenazadnje tudi kaลพe s svojo podobo, s katero se odkrito poklanja modelu 365 Daytona. A ne glede na to, katerega Ferrarijevega GT-ja si omislite, vselej boste dobili delฤek bogate, veฤ kot tri ฤetrt stoletja dolge tradicije, ki ji ลกe ni videti konca. Naj si bo z modelom 12Cilindri, 550 Maranello,365 Daytona, ali pa F12, ki vas ลพe ฤaka v naลกi garaลพi. Za najem vam medtem ponujamo njegovega ลกtirisedeลพnega brata FF, seveda pa vam lahko pripeljemo tudi avtomobil po vaลกih ลพeljah.
ย
Avtomobilska industrija je vse bolj podvrลพena strogim zahtevam politike in okoljevarstvenikov po zmanjลกevanju izpustov toplogrednih plinov oziroma izpustov CO2. Zlati ฤasi velikih motorjev so zato ลพe davno za nami, saj tudi znamke kot so Mercedes-Benz in BMW nimajo veฤ 12-valjnih motorjev, kot nekoฤ, paฤ pa je zgornja meja pri osmih valjih. Le ลกe peลกฤica najbolj ekskljuzivnih imen pa na drugi strani ohranja prestiลพ, ki ga goojijo ลพe od nekdaj.
No, 12-valjniki vseeno ลกe niso povsem izumrli. Pri ลพivljenju jih ohranjajo znamke, kot so Ferrari, Lamborghini ali pa Aston Martin, ki so prav v letoลกnjem letu predstavili svoje paradne konje v segmentu serijskih modelov. To so 12 Cilindri, Vanquish in pa Revuelto, ki se ลกe vedno zanaลกajo na atmosferske 12-valjnike najveฤjih prostornin - da znamke Bugatti niti ne omenjamo, saj so navkljub drugaฤnim napovedim (o elektrifikaciji) na trg poslali novega Tourbillon s 16-valjnim atmosferskim motorjem.
Ob takลกni mali pomladi potovalnikov in superลกportnikov ki imajo veฤ kot 10 valjev pod motornim pokrovom smo se zato odloฤili narediti pregled zgodovine nekaterih (nekdaj) najbolj eminentnih avtomobilskih znamk v Evropi in njihovih najveฤjih motorjev v serijskih modelih:
ฤeprav je Bugattijev Tourbillon opremljen z najveฤjim motorjem, ki ga je znamka uporabila v moderni dobi, pa s v preteklosti pri Bugattiju uporabljali ลกe veฤje motorje. Rekorder na tem podroฤju je model Royale oziroma Type 41 iz leta 1929, ki je bil opremljen z vrstnim osemvaljnikom prostornine kar 12,7 litra. Ta je proizvedel okroglih 300 konjev moฤi in avtomobil pognal do, za tiste ฤase, astronomske hitrosti 129 kilometrov na uro, vendar pa je bilo izdelanih le ลกest vozil.
Britanski avtomobilski proizvajalec si ลกe danes drzne uporabljati velike atmosferske motorje v serijskih avtomobilih, od predstavitve najveฤjega pa pravzaprav niti ni minilo prav dolgo ฤasa. Predstavili so ga namreฤ v modelu One-77 leta 2009, res pa je, da je mesto naลกel v zgolj 77 primerkih omejene serije vozila. Ob tem je proizvedel 750 konjev moฤi in je do prihoda hiperลกportnika Valkyrie veljal za najmoฤnejลกi avtomobil znamke Aston Martin.
Trikraka zvezda ima precej izkuลกenj s proizvodnjo 12-valjnih motorjem, vendar pa je ime njihov najveฤji agregat v zgodovini zgolj osem valjev. Gre za motor, pod oznako M100, ki so ga v model 450SEL 6.9 vgrajevali med letoma 1975 in 1980. Omenjeni motor ลกe danes velja za najveฤji osemvaljnik izdelan v Evropi po drugi svetovni vojni, hkrati pa gre tudi za najลกibkejลกi motor na lestvici. V najmoฤnejลกi izvedbi je namreฤ proizvedel le 290 konjev moฤi.
ฤeprav imata obe britanski aristokratski znamki danes razliฤne lastnike, pa sta veฤ let skupaj razvijali nove avtomobile in motorje. Med skupnimi doseลพki je tudi 6,75 litrski 12-valjnik, ki sta ga obe znamki v najveฤjih modelih, kot sta Phantom in Mulsanne uporabljali veฤ desetletij, skozi leta pa tudi temeljito razvijali in izpopolnjevali, pri ฤemer ga Rolls-Royce uporablja ลกe danes. Bentley je sicer enako prostornino kasneje ponudil v leta 2010 predstavljenem Mulsannu, le da tokrat zgolj z osmimi valji.
Morda zanimivo, da se je na ฤetrto mesto uvrstil bavarski BMW, ki vseeno ne spada v enako ligo vozil kot Rolls-Rpyce. A kot lastnik omenjene britanske znamke je BMW zadolลพen tudi za razvoj njihovih pogonskih sklopov, tudi 6,6-litrskega 12-valjnika, ki pa je svoje mesto naลกel tudi v njihovi najveฤji limuzini, modelu 760Li prejลกnje generacije, ki se je trga poslovila ลกele leta 2022. Ob tem velja omeniti, da so pri BMW-ju razvili tudi legendarni 6,1-litrski 12-valjnik McLarna F1.
Ferrari svoj najveฤji motor, uporabljen v serijskem avtomobilu pravzaprav uporablja ลกe dandanes. Gre za 6,5-litrski 12-valjnik, ki izhaja iz modela 812 Competizione, kljub temu, da ni prisilno polnjen, pa lahko proizvede kar 830 konjev moฤi. Zato tudi ni presenetljivo, da je 12Cilindri, skupaj z 812 Superfast najmoฤnejลกi Ferrarijev serijski (cestni) avtomobil s pogonom izkljuฤno na bencin.
Tako kot Ferrari je tudi Lamborghini najveฤji motor v svoji zgodovini predstavil v zadnjem serijskem avtomobilu z vrha ponudbe, Revueltu. Gre sicer za podoben, a ลกe nekoliko izboljลกan sklop, kot v Aventadorju, saj v zadnji izdaji z oznako L545 proizvede kar 836 konjev moฤi, celo nekoliko veฤ kot 12 Cilindri, hkrati avtomobil deluje po principu prikljuฤnega hibrida, zaradi ฤesar premore preko 1.000 konjev sistemske moฤi.
Zanimivo, da je Audijev najveฤji kadarkoli izdelan motor pravzaprav 12-valjni dizel, ki je bil po vrhu vsega vgrajen v kriลพanca in sicer v prvo generacijo modela V12. ล lo je pravzaprav za edini dizelski 12-valjnik, kadarkoli uporabljen v osebnem avtomobilu, z moฤjo 500 konjev pa je veljal za pravega ลกportnika v tem segmentu, saj je do 100 kilometrov pospeลกil v le 5,5 sekundah. ลฝal gre za motor, ki je imel relativno kratko ลพivljenjsko dobo, saj se je iz ponudbe poslovil konec leta 2012, po vsega ลกtirih letih.
Maserati skozi zgodovino nikoli ni bil poznan po 12-valjnih motorjih, veฤina avtomobilov je namreฤ uporabljala ลกtiri valje manj. Tako tudi najveฤji kadarkoli uporabljeni motor pravzaprav ni njihov: v modelu MC-12, ki temelji na Ferrariju Enzo so namreฤ uporabili Ferrarijev 12-valjnik, s tem pa so ustvarili enega najbolj prepoznavnih avtomobilov svoje zgodovine.
10-valjna zasnova je v avtomobilskem svetu sila redka, vendar pa so tako rekoฤ vsi avtomobil s tovrstno zasnovo postali elegendarni. To velja tudi za Porsche Carrero GT. Nesojeni dirkalnik razreda LMP je namreฤ pod motornim pokrovom skrival najveฤji motor v zgodovini znamke Porsche. Omenjeni motor je Porsche sicer v osnovi razvil ลพe davnega leta 1992 za uporabo v F1, s 612 konji moฤi pa Carrera GT ob pomanjkanju elektronskih pomagal ลกe danes velja za enega najbolj surovih in brezkompromisnih avtomobilov.
Kar nekaj 12-valjnikov (ki imajo precej skupnega tudi z zgoraj navedenimi avtomobili) in ลกe veฤ osemvaljnikov pa lahko najdete tudi v naลกi ponudbi, tako za najem, kot za nakup. Celotno ponudbo vozil si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
