Izdelava karavana na osnovi modela M3 je ena izmed potez, ki so se je ljubitelji nemške znamke najbolj veselili. Temu primeren je bil tudi odziv trga, ki je avtomobil lepo sprejel, v zahvalo pa ga v Münchnu še naprej ohranjajo v ponudbi ter ga tudi razvijajo. Sedaj pa je na trg prišla najbolj ekstremna različica model M3 Touring doslej, ki nosi oznako CS.

Gre za omejeno serijo avtomobila, ki je recimo ne bo na voljo niti v ZDA ali Kanadi, pač pa le v Avstraliji, kjer se bo prvič predstavil javnosti na dirki za 12 ur Bathursta, na Japonskem, v Južni Koreji in nekaterih drugih državah. No, jasno pa bo na voljo tudi v Evropi. Nenazadnje je Nemčija z naskokom največji trg za model M3, izvedba M3 Touring CS pa bo kupcem na voljo z marcem letošnjega leta.

Motor s koreninami na dirkališču

Oznaka CS oziroma Competition Sport v primerjavi s klasičnim M3 Touringom prinaša številne modifikacije. Prva in za marsikoga najpomembnejša zajema motor. Trilitrski motor, ki so ga pri BMW-ju razvijali na dirkališču, prinaša ojačano ohišje glavne gredi s kovano in lažjo glavno gredjo in pa novo glavo ventilov, narejeno s tehnologijo 3D tiska.

Te in številne druge spremembe so pripomogle k večji vzdržljivosti motorja, ki posledično omogoča dodatne obremenitve. Tlak v dveh turbinah z enojnimi lopaticami so tako dvignili na 2,1 atmosfero, posegi v motorno elektroniko pa so prinesli dodatnih 15 kilovatov ali 20 konjev moči; skupna motorna moč sedaj znaša 405 kilovatov ali 550 konjev. Enak motor je sicer mogoče najti tudi v limuzinskem M3 in kupeju M4, moč pa bo prenašal na vsa štiri kolesa, ali pa zgolj na zadnji par.

Te spremembe so prinesle tudi napredek pri zmogljivostih. Pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro traja 3,5 sekunde (0,1 sekundo manj kot pri klasičnem M3 Touringu), do 100 kilometrov bo potreboval 11,4 sekunde, najvišja hitrost pa bo v primeru izbire paketa M Driver elektronsko omejena na 300 kilometrov na uro. Predstavljamo si, da je potencial avtomobila in motorja še precej višje. Motor je ob tem povezan z osemstopenjskim menjalnikom M Steptronic s tehnologijo Drivelogic, ki omogoča tri programe pretikanja med prestavami.

Seveda pa so pri BMW-ju inženirji poskrbeli tudi za izpušni sistem, primeren takšnemu motorju. Opremljen je namreč z elektronsko nadzorovanimi loputami, zadnji izpušni lonci so izdelani iz aluminija, štirje zaključki pa so obarvani v mat črno barvo. Tako bo mogoče jasno slišati, v katerem voznem programu je trenutno avtomobil, še posebej v programih Sport in Sport+. Za odlično lego na cesti bodo skrbele kompozitne zavore, nastavljivo podvozje in pa pnevmatike premera 19 palcev in širine 275 milimetrov spredaj ter palec večje in 10 milimetrov širše zadaj.

Lažji za 15 kilogramov

Avtomobil pa ne bo zgolj močnejši, temveč tudi lažji. Zasluga za to gre intenzivni uporabi ogljikovih vlaken, iz katerih so med drugim izdelani tudi motorni pokrov, krilce pod sprednjim odbijačem, zbiralnik vstopnega zraka, pokrova ogledal in pa zadnjih usmernik zraka na odbijaču. V kabini so iz ogljikovih vlaken izdelana hrbtišča sedežev in sredinska konzola, na ta račun pa so dosegli skupni prihranek pri teži v višini 15 kilogramov, kar pomeni, da bo avto težak 1.850 kilogramov.

Z izjemo novih barvnih kombinacij v kabini večjih sprememb ne bo. Tako M3 Touring CS oziroma Competition Sport še vedno ohranja uporabnost karavanskega M3, vključno s 500-litrskim prtljažnikom v primeru postavljene druge sedežne vrste. No, voznika bo vsakič, ko bo sedel v avtomobil na njegov poseben karakter spomnil osvetljen napis CS v naslonjalu sedeža.

Koliko primerkov M3 Touring CS bodo pri BMW-ju naredili niso razkrili, verjetno pa bo številka primerljiva z modeloma M3 CS in M4 CS. Slednjih bodo izdelali 1.700, prvih 300 več. In eden izmed njih se je pred kratkim znašel tudi pri nas. Na voljo je M3 CS v beli barvi, v garaži pa bo družbo delal črnemu M3 Touring Competitionu. Jasno, dokler katerega izmed njiju ne boste odpeljal v svoj dom.

Verjetno ni avtomobilskega navdušenca, ki se v nekem trenutku svoje mladosti ni srečal z računalniško simulacijo Need for Speed. Prva generacija simulacije je na trg prišla že davnega leta 1994, do danes pa je pod tem imenom izšlo že nešteto nadaljevanj, ki so ljubiteljem postregle z različnimi avtomobili. V 90. letih so dominirali superšportniki tistega časa, nato je sledilo obdobje Porschejev, predelanih avtomobilov v slogu prvih filmov franšize Hitri in drzni in tako naprej.

Med desetinami, če ne stotinami avtomobilov, ki so se znašli v seriji, pa je zagotovo eden najbolj prepoznavnih BMW M3 GTR iz izdaje Most Wanted. Virtualni dirkalnik, okrašen s prepoznavno grafiko je postal verjetno najbolj znan primerek avtomobila, ki navkljub drugačnim načrtom nikoli ni zares doživel serijske proizvodnje. M3 GTR je namreč na koncu ostal zgolj dirkalnik, vseeno pa se je veliko posameznikov odločilo, da naredijo lastne replike avtomobila iz računalniške igre.

Sedaj pa so se pri britanskem zastopništvu znamke BMW odločili, da ob 30. obletnici franšize Need for Speed vendarle izdelajo tudi pravi, »originalni« avtomobil. Pri tem so upoštevali vse podrobnosti virtualnega avtomobila, od izrazito razširjene karoserije, izpušnega sistema, ki se konča na boku pragov, veliko krilce na zadku avtomobila in pa celotno varnostno kletko v kabini. Čeprav ta v simulaciji ni razkrita, pa je v pravem avtomobilu narejena v slogu dirkalnih avtomobilov in izpraznjena vseh nepotrebnih elementov, ki prinašajo zgolj težo.

Namesto 6 je imel kar 8 valjev

Ali so pri izdelavi avtomobila vzeli katerega izmed dirkalnih avtomobilov, ali pa so za osnovo vzeli serijskega M3 in ga temeljito predelali, ni znano, verjetno pa za to niso uporabili enega izmed zgolj desetih razvojnih prototipov oziroma enega izmed treh razstavnih primerkov. A če so avtomobil osnovali na klasičnem M3 in repliko podkovali tudi z ustrezno motorno konjenico, potem je sledila tudi menjava motorja, saj se pod motornim pokrovom GTR-ja skriva štirilitrski osemvaljnik s 444 konji moči.

To naj bi v dirkalniku zadoščalo za najvišjo hitrost okrog 260 kilometrov na uro. Mimogrede teža avtomobila po vseh predelavah znaša le 1.100 kilogramov. Zanimivo, serijski avtomobil (izdelanih je bilo na koncu le deset vozil), je imel nekoliko manj moči in večjo težo (za okrog 250 kilogramov), vseeno pa je njegova najvišja hitrost znašala 295 kilometrov na uro.

BMW je sicer v osnovi avtomobil začel razvijati zaradi zahtev dirkaške serije American Le Mans Series, znana pa je bila tudi cena posameznega avtomobila v maloprodaji: 250.000 evrov. Serija je zahtevala izdelavo desetih vozil, ki jih je BMW dejansko, kot že rečeno tudi izdelal. Vendar pa je naslednje leto prišla nova zahteva, ki je narekovala izdelavo skupno 100 avtomobilov, zaradi česar je BMW izstopil iz serije. Kje je končalo vseh deset avtomobilov pa je danes vprašanje, na katerega tudi pri BMW-ju nimajo točnega odgovora.

Je pa zato jasno, kje bo replika računalniške legende prisotna v naslednjih dneh. Pri BMW-ju so se namreč odločili, da bo razstavljena v BMW-jevem salonu BMW Welt v Münchnu. Tam bo avtomobil na ogled na voljo do šestega januarja prihodnje leto, nato pa bo verjetno romal v BMW-jev muzej – ali pa na promocijsko turnejo. Vi pa si medtem lahko ogledate našo zalogo vozil znamke BMW, med katero sta tudi BMW M3 in M4.